34 let krilc polžev – Hvala, Karl-Heinz - C.E. Schneckenflügel GmbH
Za pregled

34 let krilc polžev – Hvala, Karl-Heinz

Radi bi se zahvalili in poslovili od našega čudovitega sodelavca in nekdanjega vodje proizvodnje Karla-Heinza Gerdesa ob njegovi zasluženi upokojitvi. V 34 letih je doživel številne spremembe v podjetju, podpiral razvoj in pomagal oblikovati edinstven proizvodni proces naših krilc polžev. Kot zaposleni z najdaljšo delovno dobo v proizvodnji zna povedati marsikatero zgodbo ali dve. Zato veliko ne bomo pisali, ampak bomo besedo prepustili kar njemu.

Pozdravljen, Karl-Heinz, 34 let krilc polžev? Ali ni bilo to dolgočasno?

Da, tako sem tudi sam mislil na začetku. (smeh) Po izobrazbi sem avtomehanik, nato pa sem delal v strojništvu, predvsem pri rezanju, med drugim traktorskih prikolic. Leta 1988 sem se pridružil podjetju EIMA, ki je leta 2016 postalo C.E. Schneckenflügel. Na začetku sem pomislil: »Tega ne bom počel dolgo.« Jaz pa sem ostal, saj delo nikoli ni postalo dolgočasno. Najprej sem delal v predelu, kjer se krilca režejo, nato v stiskalnici, od leta 1998 pa sem bil vodja proizvodnje.

Kaj je tako vznemirljivega pri proizvodnji krilc polžev?

Vedno me je navduševala vsestranskost strojništva. S krilci polžev pa je bilo vedno nekaj novega. Po eni strani se proizvede veliko različnih krilc. Po drugi strani pa se je tehnologija vedno razvijala naprej. Za velika krilca smo izdelali celo lastno stiskalnico.

Izdelava krilc polžev je ročno delo – način, na katerega jih izdelujemo danes, je bilo treba najprej razviti. Zdaj o vseh teh tehnikah učimo novo osebje. Danes se smejimo temu, kako smo včasih pristopali k projektom. Pri enem od naročil smo se z neštetimi vzorčnimi krilci približevali idealu stranke. Na utopih smo delali črte in preizkušali druge različice, dokler ta ni bila popolna. Nato pa smo se šalili: »Zdaj jim pa res ni treba ničesar variti, saj lahko krilca samo prilepijo.«  Tako natančno so se ujemala. Danes je ta natančnost naš standard.

Se pravi, da ne gre nič več narobe?

Tudi dandanes pridejo dnevi, ko se naročilo ne izide takoj. Takšno je pač ročno delo.

To poskušam učiti tudi nove zaposlene. Takrat rad pripovedujem zgodbo o tem, kako sem nekoč sam vrgel krilce polža v kot. Pri drugem naročilu sem preizkusil nešteto utopov, manjši pritisk, večji pritisk. Nič ni delovalo. Zato sem se odločil, da bom prej naredil drugo naročilo in naslednji dan znova poskusil s tem. Kar naenkrat je šlo. Tudi to morate biti sposobni storiti. Ohraniti mirnost in se naročila ponovno lotiti pozneje.

Po drugi strani pa je potreben tudi določen talent oz. občutek. Tega ne zmore vsak. Tehnik se lahko naučite, a brez občutka za delo, ne bo šlo. Ne glede na to, kako delaven je nekdo. Ko drugače ni šlo, sem ljudi na delo uvajal tudi s kretnjami. Eden od sodelavcev je na začetku slabo znal nemško, a je imel talent za delo. Danes pa on uvaja druge.

Kako se je spremenila tehnologija?

Tehnični napredek je super: Rezanje z laserskim sistemom, pozneje s plazemskim sistemom. Kaj vse lahko danes izdelamo z novimi stiskalnicami, s pomočjo žerjavov in posebnih materialov. To bi bilo v preteklosti nepredstavljivo. Tudi pregled je danes drugačen zaradi sodobne programske opreme za nadzor proizvodnje. Zdaj že imamo stroje, ki podpirajo industrijo 4.0.

Neposredno vidimo, kako dobro je stroj zaseden. Veliko bolje vidimo izkoriščenost in jo lahko vnaprej nadzorujemo. Sodelavci v pisarni imajo neposreden pregled.

Nisem ravno strokovnjak za računalnike, zato sem se moral poglobiti tudi v to. Sprva je bilo čudno »spremljati« delo z računalnikom. Toda to zelo pomaga. Kljub temu pa sem oseba, ki se rada sprehodi ob strojih ali po dvorani, da bi ostal v osebnem stiku in videl procese v živo. Včasih pa se je tudi dobro ustaviti, si vzeti kratek odmor in čas za osebni pogovor. Tudi to je pomembno.

Kaj boš pogrešal pri svojem delu v podjetju C.E. Schneckenflügel? Kaj si se naučil še posebej ceniti?

Sodelovanje je bilo vedno odlično. Od pisarne do proizvodnje. Imeli smo podporo ekipe. Po drugi strani pa mi je bilo vedno pomembno, da svoje ljudi motiviram in da vidim, da pri svojem delu uživajo. Zgodijo se tudi napake. To je človeško. Vendar smo dobra ekipa in se medsebojno podpiramo.

Delo je bilo zabavno tudi zato, ker lahko prispevaš ideje in jih tudi preizkusiš. To ni samoumevno.

In z upokojitvijo boš imel več časa za?

Ribolov in vožnjo z motorjem. Občasno se bom pa še vedno ustavil tudi v Edewechtu.

 

Nach oben scrollen